Bhagavad Gita in Slovenian

BG 1.1

Dhṛtarāṣṭra je vprašal: O Sañjaya, kaj so storili moji in Pāṇḍujevi sinovi, potem ko so se željni boja zbrali na romarskem kraju Kurukṣetri?

BG 1.28

Arjuna je rekel: Dragi moj Kṛṣṇa, ko vidim pred seboj prijatelje in sorodnike v takem borbenem duhu, čutim, kako mi udi drhtijo in kako se mi usta sušijo.

BG 2.11

Vsevišnji Gospod je rekel: Medtem ko govoriš učene besede, žaluješ za tistim, kar ni vredno žalosti. Modri ne žalujejo niti za živimi niti za mrtvimi.

BG 2.12

Nikoli ni bilo časa, ko Mene, tebe in vseh teh kraljev ne bi bilo, pa tudi v prihodnosti ne bo nihče od nas prenehal obstajati.

BG 2.13

Kakor utelešena duša v tem telesu neprekinjeno prehaja od otroštva do mladosti in starosti, tako duša tudi ob smrti preide v drugo telo. Razumnega človeka taka zamenjava telesa ne zmede.

BG 2.14

O Kuntījin sin, sreča in nesreča nastopita za kratek čas, zatem pa izgineta, in sta kakor zima in poletje, ki prideta in odideta. Izvirata iz čutne zaznave, o Bharatov potomec, in človek se ju mora naučiti mirno prenašati.